Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V tokratni oddaji je izpostavljena zgodba Muzeja na prostem v Rogatcu, ki velja za največji muzej ljudskega stavbarstva na Slovenskem. Obiskali smo dolenjske vinske gorice, kjer vse bolj izginjajo mali družinski vinogradi s čimer se izgublja tudi kulturna krajina. Kako živahna je gastronomska scena v Beogradu smo preverili na podelitvi vodnika Gault Millau 2024, ki velja za enega najvplivnejših mednarodnih vodnikov v svetu gastronomije.
V oddaji gostimo priljubljeni ansambel Braneta Klavžarja, ki je v narodno-zabavni glasbi aktiven že 43 let. Za prijetno vzdušje v Glasbenem pozdravu skrbijo tudi Veseli svatje, ansambel Roka Žlindre, Trio Vivere ter primorski ansambel Tik-Tak. Osrednja gosta, ki tekmujeta v igrah Je res ali ni res ter Prepoznaj pesem, sta Brane Klavžar in Anita Kadenšek. Voditelja: Andrej Hofer in Sandi Morel.
Naš planet preplavljajo odslužena oblačila. A neverjetno hitra proizvodnja po izjemno nizkih cenah je mogoča le s premalo plačano delovno silo, delavca nevrednimi delovnimi razmerami in z zanemarjanjem okolijskih standardov. Kemični izdelki v tekstilnih tovarnah pogosto zastrupljajo delavce in lokalne prebivalce. Zaposleni pri znanih blagovnih znamkah pa pričajo o brezsramnem kopiranju modelov pri konkurenci, tudi za ceno sodnih postopkov, saj jim v tekmi s časom preprosto zmanjkuje možnosti za razvoj lastnih zamisli. FAST FASHION: THE REAL PRICE OF LOW-COST FASHION / Francija / 2021 / Režija: Gilles Bovon in Edouard Perrin
Tempo, oddaja o parašportu, vsak mesec prinaša afirmativne življenjske/športne zgodbe o parašportnikih. S kamero spremljamo domača in mednarodna tekmovanja, v katerih se za najvišja mesta merijo tudi Slovenci. V prispevkih tudi o pomenu športa za invalide. Prav šport je tisti most socializacije, ki (mladim) invalidom izboljšuje kakovost življenja.
Jasmin B. Frelih je zbudil pozornost že s svojim romanesknim prvencem Na/pol, za katerega je leta 2016 prejel nagrado Evropske unije za literaturo. V oddaji bo predstavil svoj tretji roman Ledeni možje, v katerem skozi prizmo družbenih razmer osvetljuje položaj študenta primerjalne književnosti, ki se želi prebiti iz primeža, ki ga pogojujejo skromne gmotne razmere, v katerih živi. Dogajanje je postavljeno v čas svetovne finančne krize, v obdobje med letoma 2008 in 2012, in avtor se sprašuje, kakšno prihodnost obljublja sodobni svet generaciji milenijcev. Jure Jakob velja za enega izmed najizvirnejših glasov naše sodobne poezije. V svoji sedmi pesniški zbirki Drobne opazke odslikava prizore iz narave, v katerih ima vsak droben detajl globljo razsežnost. Pesnik s posebnim darom opazovanja združuje lepoto pesniškega jezika z bivanjskimi vprašanji. Oddajo bomo sklenili s predstavitvijo knjige Solznice Alenke Koželj. Avtorica se v svoji drugi zbirki kratke proze posveča protagonistkam, ki se spopadajo z odtujenostjo in praznino. Berljive in jezikovno sveže napisane zgodbe nas postavijo v vozlišče partnerskih in družinskih odnosov, pri čemer sta izpostavljeni človeška ranljivost in nezmožnost pristne komunikacije. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti Režiserka: Magda Lapajne
Novembra 2018 je po svetu zakrožila novica, da je na otočku v Indijskem oceanu v skrivnostnih okoliščinah umrl 27-letni Američan. Tam živijo Sentinelci, najbolj od preostalega sveta odrezano pleme na Zemlji. Nihče ne pozna njihovega jezika in zgodovine. John Chau, evangeličanski kristjan, je mislil, da jih bo lahko spreobrnil v krščansko vero. Na to poslanstvo se je skrivaj pripravljal že od svojega 17. leta. Dokumentarna oddaja, v kateri se prepletata raziskovalno novinarstvo in zgodovina, pripoveduje neverjetno zgodbo o mladem pustolovcu in žalostni usodi andamanskih plemen. THE LAST TRIBE / Francija / 2022 / Režija: Camille Le Pomellec
Je prodaja tako rekoč še zadnjih slovenskih živilskih podjetij v tuje roke ogrožanje suverenosti in varnosti države? Po Mercatorju, Perutnini Ptuj, Drogi Kolinski, Pivovarni Laško Union, Ljubljanskih mlekarnah, Žitu, Fructalu in blagovnih znamkah Argeta, 1001 cvet, Barcaffe, Cockta, Zlato polje, Gorenjka, Alpsko mleko, Lučka, Zala, Sola so v lasti tujih podjetij – hrvaških – pristale še Panvita in Celjske mesnine. Kakšno vlogo je pri tem imela politika in ali je prišlo v ozadju prevzemov tudi do oškodovanja javnih sredstev?
Na svetu porabimo za hlajenje kar 20 % vse elektrike, po napovedih pa naj bi se ta količina do leta 2050 potrojila. Hladiva, ki jih uporabljamo v hladilnih napravah, povzročajo 8 % vseh izpustov na svetu. Kako bi se učinkoviteje hladili z manjšim vplivom na okolje? Nove tehnologije bodo manj univerzalne, vendar z drugimi dobrimi lastnostmi. Predstavili vam bomo posebno toplotno črpalko, daljinsko hlajenje in inovativni način hlajenja računalnikov. Pri različnih industrijskih procesih nastaja odpadna toplota. Kar 50 % je ne izkoristimo, ampak jo zavržemo. Kako bi jo lahko uporabili za hlajenje?
Literarna zgodovinarka dr. Katja Mihurko, profesorica na Fakulteti za humanistiko in vodja raziskovalnega centra na novogoriški Univerzi raziskuje predvsem reprezentacije ženskosti in moškosti na polju književnosti. Spregovorila bo o svojem raziskovalnem in pedagoškem delu ter predstavila knjigo Ljubim lepa pisma, ki jo je skupaj s sodelavci pripravila v okviru raziskovalnega projekta Transformacije intimnosti v literarnem diskurzu slovenske moderne (TILDA). Kaj nam imajo o naprednih ženskah povedati dopisovanja avtoric slovenske moderne?
Slovenija se bo na posvetovalnem referendumu odločala, ali naj zakonsko uredi pomoč pri prostovoljnem končanju življenja. Kaj sploh je evtanazija? In kako se razlikuje od pomoči pri samomoru? Ali je odločitev za smrt intimna odločitev posameznika? Kako je pomoč pri prostovoljnem končanju življenja urejena v drugih državah Evropske unije?
Janez Bratovž je eden najbolj znanih slovenskih kuharskih chefov; njegove specialitete so okušali številni domači in tuji pomembneži, leta 2010 se je celo kot prvi Slovenec uvrstil na San Pellegrinov seznam najboljših 100 restavracij na svetu. Kuharski mojster po 31 letih prepušča vodenje ljubljanske restavracije JB otrokoma Nini in Tomažu, ki sta sicer že več kot desetletje vpeta v družinski posel. Od očeta sta podedovala strast in predanost delu, od mame, ki v podjetju še vedno skrbi za finance, pa natančnost, pravita. Tomaž, ki je končal višjo šolo za gostinstvo, je v sedemčlanski ekipi redno zaposlenih prevzel vlogo chefa, Nina, po izobrazbi farmacevtka, pa v restavraciji skrbi za vinsko karto in strežbo. Prejšnji mesec je v Parizu prejela nagrado za evropsko somellierko leta in dokazala, da Slovenija ne premore le odličnih kuharjev, ampak tudi sommelierje.
Milan Zdravko Kovač je slovenski arhitekt s svetovnim slovesom na področju arheološkega konservatorstva. Karierna pot ga je vodila od Švedske, Egipta, Indije, Šrilanke do Kitajske. Opravljal je najzahtevnejša dela na svetovno znanih arheoloških najdiščih. Njegovo izjemno življenjsko zgodbo najprej osvetlimo z vidika vojne tragedije, ki jo je doživela njegova družina. Milanov brat Boris je bil interniran v Gonarsu, pozneje pa se je pridružil jugoslovanski vojski v domovini oz. slovenskim četnikom. Te so partizani s pomočjo italijanskih topov napadli v Grčaricah jeseni 1943 in zajeli tudi Borisa. Na montiranem procesu 12 oktobra 1943 ga je skupaj z drugimi revolucionarno »sodišče« obsodilo na smrt zaradi »veleizdaje«. Brat Milan si je dolgo prizadeval za njegovo rehabilitacijo in jo končno dosegel. Boris je bil po razsodbi Vrhovnega sodišča Republike Slovenije oproščen vsake krivde. Milan je o kočevskem procesu napisal zanimivo knjigo in tako poravnal dolg do dobrega imena svojih prednikov. »Komunistično sodišče v Kočevju ni bilo nikakršno sodišče, kot tudi »kočevski proces« ni bil nikakršen sodni proces. Šlo je za uprizoritev sodne burke, na kateri so nekaj ujetnikov »obsodili«, ob tem pa množično umorili več sto ujetnikov,« dokazuje Milan Kovač. Eden od »pravnikov«, ki je sodeloval pri sojenju in umorih ujetnikov jeseni 1943 na Kočevskem, je bil tudi Marko Vrhunec, ki mu je župan Jankovič leta 2015 podelil status častnega meščana Ljubljane. Milan Kovač se je rodil leta 1940 v Celju, uvodoma pa je govoril tudi o svojih prednikih. Oče se je rodil v Kazazah na današnjem avstrijskem Koroškem, mama Antonija Kac pa v Tomaški vasi pri Šmartnem pri Slovenj Gradcu. Arhitektovih prvih petindvajset let so zaznamovali 2. svetovna vojna, življenje družine in šolanje v Celju po koncu vojne, prvi stik z arheologijo, potovanje v kraj očetovih prednikov, potovanje z avtostopom po Evropi, odhod iz Celja in poti v Grčijo, na Švedsko, prvo potovanje po Egiptu do Nubije …
V sedmih mesecih izraelske brutalne vojne proti Gazi je izbrisanih 40 let razvoja, ocenjujejo Združeni narodi. Več kot 100 tisoč Palestincev je na begu pred izraelskimi napadi, več kot 35 tisoč je ubitih. Racije in uboje Palestincev izraelska vojska izvaja tudi na Zahodnem bregu. Palestinci doživljajo novo nakbo – katastrofo trajnega pregona. Lahko mednarodna solidarnost s Palestinci ustavi vojno? So arabske države pustile Palestince na cedilu?
Igralka Joanna Lumley obišče Pariz, Rim in Berlin, a se ne ustavi zgolj ob očitnih Eifflovem stolpu, Koloseju in Brandenburških vratih. Veličastnim mestom zleze pod kožo in razkrije njihove različne obraze. 2. del: Rim V drugem delu si ogledamo Rim, kjer preteklost živi skupaj s sedanjostjo. Joanna nam poleg antičnih znamenitosti predstavi tudi hollywoodsko plat Rima, spozna znanega rimskega paparaca in igralko Gino Lollobrigido, obišče draguljarno Bulgari ter speče pico s slavnim rimskim kuharjem. JOANNA LUMLEY’S GREAT CITIES OF THE WORLD / Velika Britanija / 2021 / Režija: Ewen Thompson
Podnebne spremembe, upad biotske raznovrstnosti, milijoni živalskih in rastlinskih vrst tik pred izumrtjem. To so dejstva antropocena – veka, ki mu vlada človek. Vse našteto pravzaprav ni težava za planet, ampak za ljudi, ker se spreminjajo življenjske razmere v naravi, v kakršni se je razvila človeška vrsta. Kakšna je prihodnost narave pri nas in kakšna je tudi naša prihodnost, smo raziskali v tretjem delu Stanja narave v Sloveniji.
V tridesetih letih prejšnjega stoletja je na Zgornjem Pfalškem grof Friedrich Werner von der Schulenburg, pripadnik nemškega visokega plemstva in eden najostrejših kritikov Hitlerjevega režima, kupil 900 let star grad Falkenberg in ga rešil propada. Leta 2008 pa je občina Falkenberg grad odkupila in se lotila temeljite prenove. Petdeseta in šestdeseta leta prejšnjega stoletja je zaznamoval velik razvoj turizma na Hrvaškem. Skoraj vsako večje mesto na obali je postalo prepoznavno po svojih glasbenih festivalih. Šibenik pa še posebej slovi po številnih kulturnih dogodkih. Spomladansko cvetenje bohotnih magnolij, bujnih kamelij in nežnih japonskih češenj priča o veliki ljubezni do lepote, narave in bivanja dveh ljubiteljev orientalskih vrtov iz Furlanije - Julijske krajine. Radiotelevizija Slovenija je začela redno oddajati televizijski program leta 1958. Bogato zgodbo od začetka in vse do danes spremlja in soustvarja tudi 95-letni Dušan Hren.
Neveljaven email naslov